Ključen je odnos staršev in možnost odkritega pogovora

Ključen je odnos staršev in možnost odkritega pogovora

  • 01.09.2020
  • Uživanje alkohola pri mladih pri nas nekoliko upada, a za sestop s svetovnega vrha bo treba temeljiteje spremeniti slovenski odnos do alkohola, pravi psihologinja dr. Maja Roškar.

Izsledki aktualnih raziskav o uživanju alkohola med mladimi so sicer spodbudni, številke se nekoliko znižujejo. A ker smo Slovenci pri pitju v svetovnem vrhu, je pred nami dejansko še kar dolga pot. Kateri so ključni dejavniki, ki lahko mlade spodbudijo ali odvrnejo od pitja alkohola in kakšen naj bo pri tem odnos odraslih, se je novinarka pogovorne oddaje Podobe znanja pogovarjala s psihologinjo dr. Majo Roškar s Centra za proučevanje in razvoj zdravja na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.

Pogovoru lahko prisluhnete na povezavi: https://ars.rtvslo.si/2020/06/maja-roskar/

Kot poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se pri obravnavanju pitja mladih ne moremo izogniti pitju odraslih. Odnos staršev in drugih odraslih do pitja alkohola pri mladostnikih je pomemben dejavnik, ki vpliva na začetek in pogostost pitja alkohola med mladostniki. Zato so v sklopu projekta SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola pripravili nekaj dejstev in nasvetov za starše in druge odrasle glede spodbujanja mladih k nepitju alkohola.

Prej ko mladostnik začne piti alkohol, večja je verjetnost, da bo imel pozneje v življenju težave zaradi alkohola.

Podatki mednarodne raziskave Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki 2017/2018 (HBSC raziskava), ki jo v Sloveniji izvajamo vsaka štiri leta kažejo, da je 71 % 15-letnikov in 86 % 17-letnikov v življenju že pilo alkoholne pijače, 27 % 15-letnikov in 52 % 17-letnikov pa je bilo opitih vsaj dvakrat v življenju. »V obdobju 2002-2018 beležimo ugodne trende, večina kazalnikov pitja alkohola se je znižala, a še vedno presegamo mednarodno HBSC povprečje. V odstotku 15-letnikov, ki so bili opiti vsaj dvakrat v življenju je Slovenija na 11. mestu med 45 državami, v odstotku tistih, ki so že pili alkohol pa celo na 10.,« je dodala vodja raziskave v Sloveniji doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.

Še vedno presegamo mednarodno HBSC povprečje.

Odnos staršev in odraslih do alkohola ima pomemben vpliv na mladostnike

Opravljene so bile številne študije, ki so proučevale ukrepe za spodbujanje nepitja alkohola med mladostniki. Pri tem so raziskovali, kako stališča odraslih do pitja alkohola mladostnika vplivajo na njegovo odločitev za pitje.

Najpozneje in najmanj alkohola so pili mladostniki, katerih starši so:

  • imeli jasno stališče, da alkohol ni za mladostnike;
  • postavili jasne meje;
  • si vzeli čas in se pogovarjali z mladostnikom;
  • z mladostnikom preživljali in skupaj načrtovali prosti čas;
  • se zanimali za mladostnika (vedeli, kje je, kaj počne, s kom se druži, kako se počuti, kaj razmišlja);
  • podpirali mladostnikove pozitivne lastnosti in vedenja;
  • bili mladostniku vzgled;
  • mladostniku postavljali zahteve in mu bili hkrati v oporo, predvsem v kritičnih situacijah.

Prej in več alkohola so pili mladostnik, katerih starši so:

  • imeli stališče, da so mladostniki dovolj stari, da pijejo alkohol;
  • imeli stališče, da alkohol mladostniku ne škodi;
  • mladostnikom ponujali alkohol ali jim ga priskrbeli;
  • z mladostniki pili alkohol in se pogosto opijali;
  • postavljali preveč prepovedi, brez potrebnih razlag in možnosti za komunikacijo;
  • za mladostnika pokazali malo zanimanja oziroma se zanj niso zanimali.

Pomemben je pogovor z mladostnikom

Starši in odrasli naj se z mladostniki o problematiki alkohola pogovarjajo skozi vse leto in ne samo ob kritičnih dogodkih, kot so razna praznovanja ali počitnice. »Pogovor naj bo odprt in iskren, vsi sodelujoči naj imajo možnost izraziti svoje mnenje in stališče do alkohola. Pomembno je, da se mladostnika ne obsoja in ne podcenjuje njegovega mnenja. Prav tako naj se mu ne žuga in predava. Mladostniku je treba pokazati zanimanje zanj ter skrb za njegovo zdravje in dobro počutje,« je povedala mag. Marjetka Hovnik Keršmanc z NIJZ in poudarila, da naj bodo so starši mladostnikom vedno v oporo, še posebej pa v kritičnih situacijah.

Če pa se mladostniki ne želijo pogovarjati in starši opazijo, da imajo veliko vprašanj, naj se jih spodbudi k pogovoru s kakšno drugo osebo ali napoti na spletni portal za mlade http://www.tosemjaz.net/.

Prispevek je nastal v sklopu projekta SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, katerega pobudnik je Ministrstvo za socialo, izvajalec pa Nacionalni inštitut za javno zdravje. Osnovni namen projekta je zmanjšati čezmerno pitje alkohola in njegove negativne učinke na zdravje obravnavanega ter vzpostaviti odgovoren odnos do alkohola pri vključenih deležnikih. Športna unija Slovenije kot predstavnik NVO na področju športa skupaj s športno rekreativnimi društvi sodeluje pri izvedbi t.i. kratkih ukrepov 3, ki se nanašajo na informiranje, promocijo in osveščanjev v sklopu športno rekreativnih in ostalih dogodkov. 

Vir: https://www.sopa.si/