Pomanjkanje gibanja pri otrocih
- 30.07.2019
Stvari dandanes postajajo vse bolj dostopne, kar povzroča, da so življenja otrok vse bolj neaktivna. Sodobna družba je s svojim hitrim tehnološkim razvojem s ciljem, da bi posamezniku olajšala napore, tehnično res zmanjšala razdalje in naredila naša življenja prijaznejša, vendar je nehote človeku odtujila življenjsko pomembno vsebino.
Pozabili smo najpomembnejše, da sta gibanje in šport človeku pomemben vir zdravja in skladnega življenja. Ustvarjeni smo za to, da se gibamo. Že od samega začetka našega razvoja, je bil človek naravnan na gibanje, neprestano je hodil in nabiral hrano, medtem ko danes večino časa presedimo. Ta neaktivni slog našega življenja je zelo škodljiv.
Če se človek ne ukvarja s športom oziroma ni aktiven in se ne giba, se vzdržljivost telesa zmanjšuje. Ko nimamo kondicije, srce, pljuča, kosti, mišice in kri ne delujejo tako, kot bi mogli. Prav zato imajo ljudje s slabšo kondicijo več možnosti za nastanek raznih bolezni, pojav prekomerne telesne teže ali debelosti.
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije je za normalen otrokov razvoj potrebnih najmanj 30 minut gibanja na dan, še bolj priporočljivo je, da se otrok giba približno eno uro dnevno. Aktivnost pa naj bo zmerno intenzivna. Pomembno je, da otroka v to ne silimo, ampak mu gibanje predstavimo kot zabavo ob katerem otrok lahko uživa in se druži.
Današnji čas je namenjen razvoju otroka in največji poudarek dajemo na intelektualni razvoj. Otrok mora predčasno usvojiti in naučiti stvari, ker se starši bojijo, da ga bodo drugi prehiteli. V otrokovem zgodnjem obdobju se tako preveč obremenjujemo z intelektualnim razvojem, gibalni, čuti in čustveni razvoj pa pustimo na stranskem tiru in mu dajemo premalo pozornosti.
Izogibanje telesnim dejavnostim ima velike posledice tudi v poznem otroštvu, mladostništvu in v odrastli dobi. Velikokrat se srečamo z odraslimi osebami, ki jih gibanje ne veseli, saj so bili v otroštvu prikrajšani za spodbudne izkušnje, ki jih daje telesna aktivnost. Vzrok temu so lahko bile predvsem omejitve v okolju, poškodbe, kaznovanje ali zastraševanje iz strani vrstnikov. Vse to lahko vodi do tega, da otrok razvije telesno negotovost, kar vodi do pretirane bojazni za svoje telo in omejuje naravno težnjo po gibanje v kasnejši dobi življenja.
Izgovorov za telesno nedejavnost je veliko. Najpogosteje ljudje povedo, da nimajo dovolj časa za gibanje in da so utrujeni od dela v službi.
Možni vzroki za gibalno neaktivnost:
- Tempo življenja (ni časa zaradi službe, utrujenost od dela,..)
- Okolje (podeželsko okolje, ni dovolj izbire športnih programov za otroke,..)
- Starši (utrujeni od dela svoj prosti čas preživijo na kavču in otroku dajejo zgled,..)
- Materialni dejavniki in prostor (ni na voljo dovolj športnih pripomočkov, igral, igralnic,..)
- Strokovno vodenje (premalo strokovno organizirane in vodene športne vadbe, staršem so dobre vsebine o pomeni športne vzgoje otrok v družini preveč oddaljene)
- Protektivna družba (preveč intenzivna skrb za otroke, njihovo izobraževane ipd.)
- Tehnologija (Igra v zaprtem prostoru na televiziji, računalniku ipd.)
Tina Hanžič
Diplomirana kineziologinja
Foto: Aleš Černivec
