Naravne oblike gibanja - plazenje, lazenje, hoja in tek

Naravne oblike gibanja - plazenje, lazenje, hoja in tek

  • 09.07.2019
  • Naravne oblike gibanja predstavljajo osnovna gibanja, ki so pomembna za življenje. Z razvojem človeške vrste se je spremenil tudi življenjski stil oziroma način življenja. Hkrati s to spremembo opazimo tudi različne vrste aktivnosti, ki jih je moral človek obvladati za svoj obstoj. Naravne oblike gibanja so del človekovega življenja od rojstva pa vse do smrti in mu omogočajo dejavno in kakovostno življenje.

NOG (naravne oblike gibanja) so najstarejša elementarna gibanja, ki jih je človek razvil v svoji evoluciji in na podlagi katerih so se kasneje izoblikovala zahtevnejša in sestavljena gibanja. NOG predstavljajo gibalno abecedo nas vseh, zato je pomembno, da otroku omogočimo, da se z njimi do potankosti seznani in jih izvaja čim bolj pogosto.

Najbolj pogosto se srečamo s plazenji in lazenji. To so del otrokovega gibalnega razboja. Plaziti se otrok začne, ko usvoji sedeči položaj in razvije dobro ravnotežje. To se zgodi nekje med osmim in desetim mesecem življenja. Otrok plazenje najprej prične z isto roko in nogo, nato pa začne navzkrižno uporabljati okončine (leva roka, desna noga). Plazenje in lazenje predstavljata otrokovo prvo gibalno dejavnost, ki jo je sposoben narediti sam. To otrok uporablja za premikanje in gibanje po prostoru v katerem se nahaja. Pri tem otrok razvija vse pomembne in ključne mišične skupine, katere skrbijo za pravilen razvoj hrbtenice.  K plazenju spadajo oblike gibanja, pri katerih za premikanje po prostoru uporabljamo roke, noge in trup, pri čemer trup ostaja v stiku s podlago. Pri lazenju se pa srečujemo z gibanji, kjer se vadeči premikajo s pomočjo rok in nog, trup pa je v tem primeru odlepljen (ni v stiku) od podlage. Plazenje je izjemno koristno za ustrezen razvoj mišične mase in zdravih sklepov, posebno pa koristi hrbtenici in pelje so postopnega usvajanja pokončnega položaja in hoje. Otrok se plazi pravilno, če enakomerno obremenjuje roke in noge, ima prste na rokah rahlo iztegnjene, gibanje trupa je enakomerno in brez zanašanja, stopala pa ima v osi goleni.  Priporočljivo je, da vemo, kakšno je pravilno plazenje, da lahko hitro prepoznamo morebitne napake in jih s pravilnim pristopom tudi odpravimo.Za hrbtenico je priporočljiva tudi hoja po vseh štirih okončinah.

Kasnejša naravna oblika gibanja je hoja. Nekatere vrste hoje, ki jih poznamo: prosta hoja, hoja po prstih, hoja po petah, hoja s prisunskimi koraki, hoja s križnimi koraki, korakanje z visokim dviganjem kolen, hoja čepe, hoja preko ovir, hoja po gredi ipd. Zaradi otrokove radovednosti in zanimanja iz plazenja in lazenja hitro preidemo v klečeč položaj, v katerega otrok pride s pomočjo drugih, kmalu pa to doseže tudi brez pomoči. Iz tega sledi izkorak in ob pomoči odraslega se nato dvigne v stoječi položaj. Ob pomoči ali s pomočjo držanja otrok začne hoditi v začetku v stran, pri tem premakne roke in nato noge. Po hoji kjer otroka držimo z obema rokama, sledi držanje z eno roko. Otrok se lahko pri enajstih mesecih skloni in pobere igračo, pri tem pa se z drugo roko drži, da ima oporo.

Samostojna hoja se ponavadi razvije od desetega do štirinajstega meseca starosti z nekaj izjemami. Hoja je naravna oblika gibanja, ki postopno dozoreva, zato se otrokova prva hoja bistveno razlikuje od razvite hoje. Otroci v začetku hodijo z bolj ali manj razširjenimi nogami, roke pa služijo za ohranjanje ravnotežja. Hoja je vijugasta, neenakomerna in velikokrat se srečamo s padci.

Iz hoje otrok preide v tek. Tek po četrtem letu starosti postane bolj enakomeren, dinamičen, število padcev pa se zmanjša. Do četrtega leta je otrokov tek bolj podoben hitri hoji. Tek krepi mišice nog, trupa in ramenskega obroča. Vaje hoje oziroma teka pa prav tako vplivajo na izoblikovanje stopalnega loka, delovanje notranjih organov, dihal, prebavil in krvnega obtoka.

Tina Hanžič

Diplomirana kineziologinja