Alergija na hrano

Alergija na hrano

  • 13.11.2018
  • Alergije na hrano so danes zelo pogost pojav pri otrocih. Že pred našim štetjem je Hipokrat opisal alergijske pojave zaradi živil.

Največkrat so se v minulih letih pojavljale alergije na mleko, jajca, ribe, žito, zelenjavo, sadje in različna semena. Največja sprememba je nastala ko se je na eni strani ponudba živil povečala, na drugi strani pa zaradi tega, ker uživamo vedno več industrijsko pripravljene hrane in dodatkov. Prav tako se je spremenila tudi tehnologija obdelave živil, kar povzroča neke vrste neprepoznavnost nekaterih jedil in je lahko povod za to, da so alergije na živila in reakcije neodpornosti nekoliko pogoste kot v prejšnjih časih. Včasih je bila hrana, ki so jo uživali doma veliko bolj preprosta, enostavna in skromna. Bila je pregledna in vsebovala je veliko manj alergenov. Včasih so bila na voljo temeljna živila, kot so mleko, žito, jajca in meso, rastlinska živila pa so se uživala le tedaj, ko so bila na voljo v ustreznih sezonah. V današnji dobi mednarodne trgovine se je marsikaj spremenilo. Pojavila so se razna obolenja oziroma alergije.

Alergijski odziv se pojavi večinoma zaradi neobdelanih živil kot so mlečne beljakovine, jajčne beljakovine, beljakovine mesa, rib ali lupinarjev. Prav tako lahko alergijsko reakcijo povzročijo rastlinska živila kot so sadje, zelenjava, žit, semena, oreščki, zelišča ali začimbe. Pomembno je, da vemo da vseh teh sestavin ne uporabljamo samo za hrano, temveč se z njimi lahko srečamo tudi drugod (zdravilna sredstva za inhalacijo, alternativna medicina, mazila, kreme, olje, tablete, šamponi, parfumi in podobno). Oblika alergenov, ki se jim moramo izogibati je odvisna od alergijskega vzorca posameznega otroka (individualna senzibilizacija).

Druga oblika neodpornosti je psevdoalergijska reakcija, imenovala tudi reakcija intolerance, ki jo lahko povzročijo dodatki k živilom. Barvila, konzervansi, emulgatorji, sredstva za kisanje, arome, podobne naravnim, tuje snovi, uporabljene v živilski tehnologiji, pa tudi naravni salicilati lahko povzročijo podobne pojave na živila. Od prave alergije se razlikujejo po tem, da ne izzivajo razvijanja protiteles, torej niso imunske reakcije. Pogosto gre za preproste, večinoma kemijske dodatke. Te reakcije imajo v otroških letih manjšo vlogo v primerjavi z alergijami na naravna živila. Glede na široko ponudbo živil dandanes se je pri psevdoalergijski reakciji potrebno izogibati raznim dodatkom.

 

Tina Hanžič

Diplomirana kineziologinja