Osnovna cilja zdrave prehrane v razvojnem obdobju sta zagotavljanje optimalne rasti in skladnega razvoja mladega telesa. Energijsko in hranilno uravnotežena prehrana je eden najbolj pomembnih dejavnikov varovanja zdravja. Otrok s hranjenjem pridobiva tudi pomembne navade in vedenjske vzorce, ki ključno vplivajo na njihov osebnostni razvoj. Ob današnji vsakodnevni poplavi raznih diet je najboljše priporočilo za otroka v razvojnem obdobju uravnotežena mešana prehrana. Ta se po posameznih sestavinah hrane s starostjo nekoliko spreminja. Potrebe po različnih hranilih pa so pri vsakem posamezniku drugačne. Na to, koliko česa mora otrok zaužiti, najbolj vplivajo spol, starost, višina, teža, aktivnost, navade in okolje. Da ljudje sploh lahko delujemo, potrebujemo energijo, ki nam jo daje hrana oziroma makro- in mikrohranila, iz katerih je hrana sestavljena (ogljikovi hidrati, beljakovine, maščobe, vitamini, minerali). Enota za energijo, ki jo uporabljamo danes, je joul (J), starejša uporabljena enota, ki jo največkrat zasledimo, pa je kalorija (cal). Kalorija in joul pomenita majhno količino energije, zato jo po navadi navajamo v kilojoulih (kJ) oziroma kilokalorijah (kcal).
|
Telesna višina (cm) |
Telesna teža (kg) |
Energijske potrebe (kcal) |
|||
m |
ž |
m |
ž |
m |
ž |
|
1 – 4 leto |
90,9 |
90,5 |
13,5 |
13 |
1100 |
1000 |
Od vključno 4. do 7. leta |
113,0 |
111,5 |
19,7 |
18,6 |
1500 |
1400 |
Od vključno 7. do 10. leta |
129,6 |
129,3 |
26,7 |
26,7 |
1900 |
1700 |
Od vključno 10. do 13. leta |
146,5 |
148,2 |
37,5 |
39,2 |
2300 |
2000 |
V zgornji tabeli so predstavljene dnevne potrebe posameznika po letih in spolu in z njeno pomočjo lahko približno določimo energijski vnos pri otrocih od 1. do 13. leta.
Pomembno je tudi dinamika prehranjevanja, ki nam pove, kdaj jesti. Obroke moramo razporediti čez cel dan, tako da otroku zagotovimo pet obrokov dnevno. Pazimo, da obrokov ne spuščamo. Spodnja tabela nam prikazuje pravilno kalorično vrednost obrokov, po kateri se ravnamo pri pisanju jedilnika za posameznike.
Obroki |
Pravilna kalorična vrednost |
Zajtrk |
25% celodnevnih potreb |
Dopoldanska malica |
15% celodnevnih potreb |
Kosilo |
30% celodnevnih potreb |
Popoldanska malica |
10% celodnevnih potreb |
Večerja |
20% celodnevnih potreb |
Primer: Če vzamemo primer iz prejšnje tabele o energijskih potrebah, vidimo, da mora otrok zaužiti 1500 kilokalorij na dan. Zato mora za zajtrk zaužiti 375 kilokalorij, za dopoldansko malico 225 kilokalorij, za kosilo 450 kilokalorij, za popoldansko malico 150 kilokalorij in za večerjo 300 kilokalorij.
Tina Hanžič
Diplomirana kineziologinja