Pogosto si starši postavljajo vprašanje kdaj je pravi čas, da svojega otroka vključijo v športne dejavnosti. Odgovor na to vprašanje ni enostaven, saj je odvisen od več dejavnikov. Vpliv na to ima otrokov telesni, duševni in socialni razvoj, njegova psihološka pripravljenost ter pravilen pristop staršev in drugih oseb, ki bodo ali so vključeni v otrokov gibalni razvoj. Danes skušamo otroke čim prej vključiti v športne vadbe. Prav tako je prisotna zgodnja specializacija v tekmovalne športe, ta pa se pogosto osredotoča na otrokovo telesno višino in njegove motorične sposobnosti, ne upošteva pa zrelosti otrok.

Pri vključevanju otroka v športne dejavnosti je pomembno, da spoznavanje s športom poteka preko igre. Šport mora otroku predstavljati zabavo in obliko druženja. Za večino otrok je vključitev v šport oziroma skupino najpomembnejši proces dojemanja kulture družbe. Vsak posameznik si želi, da bi bil čim bolje sprejet v novo okolje.

V vsakem izobraževalnem procesu je zelo pomembno povečanje motivacije učencev za delo in njihovo prizadevanje ter trud, da se določene dejavnosti lotijo z zagonom. Prav zato je dobro, da poznamo motivacijske dejavnike, saj z njihovo pomočjo lahko usmerjamo in spreminjamo potek pedagoškega procesa.

Glede na smer in intenzivnost motivacije ločimo notranjo in zunanjo motivacijo. Notranja motivacija je tista, ki izvira iz posameznikovega zanimanja ter želje po razvoju določenih sposobnosti. Dejavnost otroku predstavlja užitek oziroma zadovoljstvo, pomemben je potek same dejavnosti in ne končen cilj, otrok jo opravlja samovoljno in od nje ne pričakuje nobene nagrade. Zunanjo motivacijo pa krepijo nagrade, ki jih posameznik prejme po opravljeni dejavnosti. V to spadajo na primer pohvale, ugled, ocene ali druge materialne nagrade. Obe situaciji sta v otrokovem življenju zelo pomembni.

Pri otroku moramo vedeti, da je zanj bolj pomembna notranja motivacija. Ta pri otroku razvije določeno stopnjo zmožnosti, avtonomije, zaupanja in samozaupanja. Povezuje se z občutki zadovoljstva, zabave, zanimanjem in vztrajanjem. Otrok se mora veseliti izvajanja zastavljenih nalog. Primarni cilj je, da otrok zastavljene gibalne naloge izvede z zadovoljstvom in ne z namenom prejetja nagrade ob koncu.

Najlažje je otroka vključiti v športne dejavnosti je preko igre. Igra pri otroku povezuje gibalni, spoznavni in socialni razvoj. Otroke spremlja doma, v vrtcu oziroma šoli ali na igrišču. Igra je povezana s pozitivnimi čustvi in skozi njo lahko otrok izraža samega sebe. Igre, ki jih za otroke izbiramo v izobraževalnem sistemu se navezujejo na cilje, ki jih želimo doseči. Otrok gibanje dojema na drugačen način in ob koncu ne zahteva končnega rezultata v smislu materialne dobrine. Otroku je dovolj veselje, ki ga ob sami igri doživlja.