Socialna izolacija in odsotnost igre pri otroku odpira vrata duševnim motnjam v razvoju. Igra izjemno pomembna za otrokov celostni razvoj. Skozi igro otrok dojema svojo gibalno dejavnost. Otroci se radi igrajo. Več kot je igre, večja je otrokova gibalna aktivnost. Otrok v igri pridobiva nova izkustva in znanja ter skoznjo razvija sposobnosti in spretnosti na vseh razvojnih področjih (kognitivnem, čustvenem, telesnem, socialnem in osebnostnem). Ker igra vpliva tako na otrokov razvoj inteligence kot tudi na njegovo telesno rast, je izredno pomembno, da se starši (vzgojitelji, učitelji, trenerji) zavedamo pomena proste igre v otrokovem vsakdanjiku. Skozi igro otrok spoznava vrstnike, s čimer se uči strpnosti in pridobiva občutek za medsebojno sodelovanje, poleg tega razvija svoje mišljenje, med igro ima možnost čustvenega izražanja in se uči reševati težave.

Otrok, ki preživi več časa v naravi, ob prosti igri in spontanih dejavnostih, ima bolje razvite izvršilne funkcije. Prosta igra je namreč za otroke naraven način za učenje. V igri, v kateri odrasli niso prisotni, ima otrok večji nadzor in se lažje uveljavlja. V tem primeru se sam odloča, sam rešuje probleme, sam ustvarja in spoštuje pravila. Izkustveno učenje, ki ga zagotavlja igra na prostem, ima pozitivne učinke na zdravje, splošno dobro počutje v telesu in na razvoj okoljevarstvene ozaveščenosti. Igra in učenje na prostem koristita tudi duševnemu zdravju.

Naša naloga (vzgojitelja, učitelja, trenerja) v prosti igri je, da poskrbi za primerno okolje, mir in ustrezne pogoje, da bo otroku igra omogočena.

Dokumentarno oddajo Moč igre najdete na povezavi.

dr. Maja Pajek, predsednica Strokvnega sveta ŠUS