Merjenje gibalne učinkovitosti otrok
- 10.09.2019
Natančno merjenje in spremljanje gibalne aktivnosti otroka oziroma človeka je danes še vedno velik organizacijski in metodološko-tehnični problem. Merjenje je lahko kvantitativno ali kvalitativno, pri čemer količino merimo z merskimi enotami, kakovost pa z ocenjevanjem po kriterijski lestvici.
Pri mlajših otrocih se pri testiranjih oziroma merjenjih soočamo s težavami, ki so povezane z izvajanjem meritev gibalnih sposobnosti. Osnovni problem so merilni postopki, saj še ni izdelane testne baterije za merjenje gibalnih sposobnosti mlajših otrok. Za temeljito obravnavo je potrebno uporabiti večje število testov, kar pripelje do problemov, saj še vedno nimamo večjega števila ustreznih in preverjenih testov.
Za motorične dimenzije in druge dimenzije psihosomatskega statusa človeka velja, da niso neposredno izražene, jih ne moremo videti in tudi ne neposredno meriti, temveč o njih lahko le sklepamo na podlagi reakcij človeka. Pomembno je, da ugotovimo motorični status otroka, zaradi zgodnjega odkrivanja retardacijskih in akceleracijskih razvojnih pojavov. Prav zgodnje odkrivanje le-teh povečuje možnost optimalnega vplivanja na razvoj otroka.
Za merjenje značilnosti gibalne aktivnosti otrok je najbolj pomembno, da uporabimo merski pripomoček, ki ga odlikujejo preprostost uporabe, preciznost, veljavnost in zanesljivost. Le tako lahko dobimo prave rezultate.
V Sloveniji imamo za tako merjenje poseben standardiziran test MOT 4-6, ki nam omogoča ugotavljanje gibalne učinkovitosti otrok. Standardizirane vrednosti testa (avtorja Renata Zimmer in Meinhart Volkamer) so izdelali za otroke ljubljanskega območja, stare pet let in pol. Na podlagi dobljenih rezultatov so ugotovili, da so na testu MOT 4-6 rezultati porazdeljeni pravilno in da ima test primerne merske značilnosti. Ta test nam lahko pomaga pri zgodnjem odkrivanju retardacije motoričnega razvoja v zgodnjem obdobju.
Test je preprost in časovno nezahteven, saj testiranje enega otroka traja približno 20 minut. Test je bil predviden za pregled motoričnega razvoja, za ugotavljanje relativnega položaja otroka znotraj njegove starostne skupine, diagnostični postopek za všolanje otrok ali za terapevtsko obravnavo ter pregled za individualno obravnavo.
Test obsega 18 gibalnih nalog:
- Skok v obroč
- Hoja naprej
- Punktiranje oziroma taping
- Prijem krpe s prti nog
- Bočni preskoki
- Ujem palice
- Polaganje teniških žogic
- Hoja nazaj
- Zadevanje cilja
- Zbiranje palic
- Prehod skozi obroč
- Enonožni skok v obroč
- Ujetje obroča
- Možiček kopitljaček
- Bočno valovanje
- Vstajanje in sedanje z žogo
- Skok z obratom
Vse naloge se ocenjujejo po tristopenjski lestvici, razen prve, saj je namenjena prilagoditvi otroka na telesno situacijo. Motorična sposobnost se vedno ocenjuje na podlagi seštevka točk celotnega testa. Naloge so pa sestavljene tako, da pokrivajo sedem motoričnih sposobnosti: splošna telesna spretnost in koordinacijska sposobnost, finomotorična spretnost, ravnotežje, hitrost gibanja, odrivna moč, gibalna hitrost in gibalna natančnost.
Tina Hanžič
Diplomirana kineziologinja
