Kognitivni in gibalni razvoj
- 27.08.2019
Ko govorimo o kognitivnem, govorimo o intelektualnih procesih, kot so zaznavanje, predstavljanje, presoja, sklepanje, spomin, govor in reševanje problemov, ki omogočajo mišljenje, odločanje in učenje. Preko čutil otrok dobi vse potrebne informacije o zunanjem svetu.
Zaznavanje je za otroka zelo pomembno v celotnem območju duševnega razvoja kot tudi pri preučevanju razvoja ostalih psihičnih procesov. Procesi gibalne dejavnosti in procesi zaznavanja so med seboj telo prepleteni in so odvisni od drugih. Razvoj kognitivnih sposobnosti je nujen za razvoj motoričnih potencialov, saj določena stopnja kognitivnih struktur pogojuje pripravljenost posameznika za usvajanje gibalnih spretnosti. Gibalne izkušnje zelo močno vplivajo na kognitivni razvoj otroka, zato imajo v prvih štirih letih otrokovega razvoja motorične izkušnje (gibalne) neprecenljivo vrednost.
Poznamo štiri stopnje kognitivnega razvoja (po Piagetu)
- Zaznavno-gibalna ali senzomotorična stopnja (0-2 let); Otrok v tej dobi spoznava svet okoli sebe z zaznavnimi in gibalnimi dejavnostmi, ukvarja se z novimi predmeti in usklajuje zaznavanje in gibanje. Pri tej stopnji sodelujejo krožne reakcije, pri katerih se dojenček uči ponavljati prijetne ali zanimive dogodke, ki jih je odkril po naključju (sesanje palca) in posledično se določena dejavnost lahko pri dojenčku začne ponavljati ciklično.
- Predoperativna stopnja (2-7 let); v drugi stopnji se pojavi večja raba simboličnega mišljenja oziroma sposobnost predstavljanja. Hkrati se pojavi vedno boljše razumevanje prostora, vzročnosti, identitete, kategoriziranja in števil (otrok že zna šteti).
- Stopnja konkretno-logičnih operacij oziroma konkretno-operativna faza (7-12 let); Otrok je na tej stopnji zmožen logično razmišljati na konkretni ravni in boljše razume prostorske pojme, kategorizacijo in ohranjanje količin.
- Formalno-operativna faza (12-15 let); Razvijeta se abstraktno in hipotetično mišljenje, ki nista omejena na konkretne primere in situacije. Mladostniki so sposobni razumeti zgodovinski čas in pojave, ki niso konkretni in oprijemljivi. Zamišljajo si lahko razne rešitve problemov ter oblikujejo in preverjajo hipoteze.
Tudi gibalni razvoj poteka po določenih fazah z določenimi značilnostmi. Razvoj poteka normalno, dokler gre otrok skozi vse faze, pri čemer so dovoljeni (in povsem normalni) manjši časovni zamiki. V primeru, če se pri določenih fazah razvoja pojavijo močna časovna odstopanja ali do določene faze otrok sploh ne pride, to kaže na razvojni primanjkljaj. Napačno je razmišljanje, da je hiter razvoj ali celo preskakovanje določenih faz dobro za otroka.
Gibalni razvoj je proces, ki se kaže v spremembah gibalnega obnašanja v različnih časovnih obdobjih človekovega življenja. Osnovni gibalni vzorci so pri nas že genetsko pogojeni, pridobivamo jih z izkušnjami, kasneje pa jih še samo izpopolnjujemo. Gibalni razvoj otroka je povezan s telesnim razvojem, oba pa sta odvisna od količine gibanja in kakovosti gibalnih izkušenj. Na otrokov gibalni razvoj najbolj vplivajo dednost, okolje in samodejavnost. Jasno je, da otroci, ki se redno ukvarjajo s športom, prej in boljše razvijejo motorične sposobnosti.
V spodaj naštetih določenih stopnjah gibalnega razvoja lahko otroci razvijejo enako vedenje pri približno enaki starosti, vendar pa je vsak individuum, zato se lahko posamezne stopnje pojavijo z rahlim zamikom. Vsaka stopnja pa predstavlja pogoj, da se razvije naslednja stopnja.
1. Refleksna gibalna faza; V prvi fazi človekovega življenja so prisotni pogosti refleksni gibi. Fetus se na dražljaje (svetloba, zvok, dotiki, premiki) odzove z nehotenim gibanjem. Take refleksne dejavnosti so pomembne za zbiranje informacij in preživetje organizma. Pri tej stopnji so možgani še slabše razviti, zato so odgovori na dražljaje refleksni. Pri stopnji obravnavanja informacij prehaja nadzor nad skeletnimi mišicami na skeletno raven.
a) stopnja vkodiranja/zbiranja informacij (prenatalno obdobje-4.mesec)
b) Stopnja dekodiranja/procesiranja informacij (od 4. meseca do 1. leta)
2. Rudimentalna gibalna faza; Tukaj se pojavijo prva in osnovna namerna gibanja, njihovo pojavljanje pa je odvisno od zrelosti organizma. V tej fazi se razvijajo stabilnostni, manipulativni in lokomotorni gibi. Vidimo postopen nadzor mišic glave, vratu in trupa v ležečem, sedečem in stoječem položaju. Manipulativna gibanja vključujejo spretnost grabljenja, prijemanja in spuščanja predmetov. Pod lokomotorna gibanja pa štejemo plazenje, hojo po vseh štirih in vzravnano hojo. Na stopnji inhibicije refleksov počasi izginjajo refleksi in pojavi se zavestno gibanje, katero še ni popolnoma diferencirano, je nekoliko grobo in nekoordinirano, nekontrolirano. Na tej stopnji se otrok nauči ohranjati ravnotežje, rokuje se s predmeti in giblje se v prostoru z dokaj veliko stopnjo kontrole.
a) stopnja inhibicije refleksov (od rojstva do 1. leta)
b) predkontrolna stopnja (od 1. do 2. leta)
3. Temeljna gibalna faza; Otroci tukaj razvijejo spretnost gibanja po prostoru z raznimi gibalnimi vzorci in sposobni so vzdrževati ravnotežje v različnih položajih. Začetna stopnja zajema prve poskuse k cilju usmerjene gibalne aktivnosti, pri osnovni stopnji je gibanje na prostorski in časovni ravni že bolj koordinirano, za zrelo stopnjo pa je značilna večja usklajenost, učinkovitost in kontrola izvajanja gibalnih nalog.
a) začetna stopnja (od 2. do 3. leta)
b) Osnovna stopnja (od 4. do 5. leta)
c) Zrela stopnja (od 6. do 7. leta)
4. Specializirana gibalna faza; tukaj ni več poudarek na učenju gibanj ampak na izpopolnjevanju le-teh ter na kombiniranju v zahtevnejše oblike na višji ravni. Gibanje tukaj postane sredstvo. V splošni fazi se srečamo s fundamentalnimi gibi, s katerimi otroci rešujejo gibalne probleme v individualnih ali v skupinskih športnih aktivnostih. Na specifični stopnji je večji fokus na obliki, natančnosti, ritmičnosti in hitrosti izvajanja gibalnih nalog. Otroci se začnejo usmerjati v športe, kar pomeni, da gibalni interesi postajajo ožji. Specializirana stopnja pa predstavlja vrh gibalnega razvoja. Posameznik se osredotoči na ožji izbor športnih dejavnosti, s katerimi se ukvarja bolj intenzivno in daljše časovno obdobje.
a) Splošna stopnja (od 7. do 10. leta)
b) Specifična stopnja (od 11. do 13. leta)
c) Specializirana stopnja od 14 leta. naprej)
Tina Hanžič
Diplomirana kineziologinja
