Naravne oblike gibanja - skoki, potiskanja, vlečenja, elementarne igre
- 16.07.2019
V prejšnjem tednu smo se srečali z osnovnimi naravnimi oblikami gibanja (hoja, tek, lazenja, plazenja), nadaljujemo pa z bolj zahtevnimi oblikami, ki so za otroka vedno bolj zahtevna in katera mora pri določeni starosti tudi usvojiti.
Velik izziv za otroka predstavljajo različni skoki in poskoki, saj zahtevajo ogromno gibalne spretnosti oziroma elastičnosti. V drugem letu starosti otroci poskušajo skakati sonožno, kar jim načeloma ne povzroča večjih težav. Otroci že skačejo v daljino (čez potok, čez luže,..), globino (skok iz višje površine, iz postelje,..) in v višino (skok do sadeža na drevesu,..). Skok v višino jim povzroča največ težav. Otroci so pri treh letih sposobni skakati tudi po eni nogi (enonožno).
Pri vadbi skakanja otrok razvija odrivno moč, ravnotežje in koordinacijo gibanja. Hkrati s tem premaguje strah, zlasti pri skokih v globino, ki so za otroka še posebej atraktivni. Pri vadbi skokov in poskokov vplivamo tudi na gibljivost nožnih sklepov, krepimo vse mišice nog (zlasti stopal), trebušne mišice, prsne mišice, hrbtne mišice in mišice ramenskega obroča.
Ko je otrokova hoja že dovolj utrjena in nadzorovana otrok preide na potiskanja, vlečenja in nošenja, katera so za otroka zelo koristna. Zaradi pozitivnega krepilnega učinka na roke, noge in trup vsa ta gibanja vključujemo v športno vzgojo. Pri tem moramo biti tudi previdni, saj teža predmeta, ki ga otrok nosi, potiska ali vleče ne sme biti pretežka, saj še mišice niso dovolj razvite, da bi premagovala velika bremena. Čeprav takšne vaje zahtevajo več previdnosti, še ne pomeni, da jih moramo izogibati. Nasprotno, saj so za razvoj otroka zelo koristne. Takšne vaje poskrbijo tudi za to, da se otroci navadijo reda in discipline, saj morajo pomagati pri pospravljanju in pripravljanju orodij in drugih različnih pripomočkov. Otroci lahko moč svojih rok preskušajo v vesi na veji , drogu (ponavadi pred tretjim letom starosti) ali pa v opičji vesi (po četrtem letu starosti).
Za otrokovo ustrezno motoriko pa poskrbijo meti, lovljenja in zadevanja. Za izvajanje teh gibanj je potrebna skladnost gibanja, natančnost, hitra odzivnost in prava mera aktivacije moči za premagovanje teže predmeta. Leto stari otroci velikokrat mečejo žogo namerno, brez cilja. Triletni otroci pa so pogosto pri vajah z žogo neuspešni in jim metanje žoge povzroča veliko težav. Ko poskušajo ujeti žogo, jim ta večkrat pade na tla, saj je gib ujemanja prepočasen oziroma zakasnel. Otroci včasih ne zadenejo cilja, zaradi premajhne sposobnosti ocenjevanja razdalje in moči meta. Štiriletni otroci so pri metanju in ujemanju že veliko bolj uspešni.
Elementarne igre so igre, ki vključujejo elementarne oblike človekovega gibanja – motorike (hojo, tek, lazenja, plazenja, mete ipd.) in v katerih imamo možnost prilagajanja pravil trenutni situaciji in potrebam. Pri športni vzgoji so elementarne igre najpomembnejše sredstvo, s pomočjo katerih lahko otroci sproščeno razvijajo svoje motorične sposobnosti (moč, hitrost, koordinacija, ravnotežje in preciznost) in se seznanijo z raznimi motoričnimi informacijami (elementi tehnike in taktike športov in posamičnih gibanj). To predstavlja dobro osnovo za njihov telesni razvoj ter poznejše učenje in delo. Z elementarnimi igrami lahko posamezniku omogočimo uspešno vključevanje v družbo in ga usmerjamo v ustrezno obnašanje v danih okoliščinah. Elementarne igre so tiste igre, katerih vsebino sestavljajo različna osnovna gibanja kot so: tek, hoja, skoki, meti, lovljenja in druge oblike gibanja.
Tina Hanžič
Diplomirana kineziologinja
