Razvoj otroka v družini

Razvoj otroka v družini

  • 14.05.2019
  • Otrok potrebuje toploto, nežen dotik in nego. Mati mu ponuja prvi izvir ljubezni in varnosti. Ta odnos se prične s povezavo matere in otroka, ki pomeni osnovo procesa identifikacije. Za uspešen proces identifikacije pa je potrebna čustvena bližina s starši.

Družina nam daje možnost učenja, razvoja, zaupanja, komunikacije, čustvene odnose, varnost, bližino, možnost ustvarjanja pozitivne samopodobe, možnost odločanja, odzivanje na osebnostni razvoj, občutek pripadnosti ipd.

Družina nastopa kot naravna primarna skupina, ki je za človekovo socializacijo, njegovo čustvenost in vrednostni sistem  nenadomestljiva. Funkcije družine ne more nadomestiti nobena druga institucija.

Z razvojnega vidika so za otroka pomembne štiri naloge, ki jih mora izpolniti družina:

  •  Vzgojno nalogo družina uresničuje s skrbjo za otroka vsa leta zorenja. Sem štejemo skrb za otroka od takrat, ko je še dojenček, in pomoč mladostniku, ki išče svojo pot v samostojnost.
  • Dinamično nalogo družina opravlja s tem, da poskrbi za dalj časa trajajoče čustvene odnose med člani družine.
  • Socializacijsko nalogo pa izpopolnjuje družina s tem, da prenaša otroku ustrezne socialne vloge otroka, moškega, ženske, staršev… tako prenaša na otroka družbene norme, pravila in vrednote. To omogoča otroku jasnost in uspešnost v socialnih vlogah.
  • Kulturno vlogo družina uresničuje s tem, da podaja otroku najpomembnejše orodje kulture, besedni in pojmovni zaklad. Otrok si mora v družini pridobiti čim večje bogastvo in jasnost pojmov.

Če družina ne opravlja zgoraj naštetih funkcij so otroci lahko negotovi in ostanejo brez občutka o lastni vrednosti.  Taki otroci odraščajo v družini, kjer je komunikacija zastrta, kjer ni pravil in kjer se napake kaznujejo.

Pravila morajo biti prilagodljiva in človeška in ustrezati morajo trenutnim potrebam.  Družina, v kateri veljajo pravila, ki vsakomur dovoljujejo govoriti o čemerkoli, pa naj bo to boleče, smešno ali povzroča občutek krivde, ima najboljše možnosti za to, da postane uspešna družina. Kadar iščemo nastanek vedenjskih težav pri otroku moramo vedno dati velik poudarek na družino. Kjer se v družini pojavljajo žalitve, poniževanja in kazni, tam se otrok ne bo čutil sprejetega in posledično bo njegovo zaupanje v druge ljudi omajano.

Odrasli morajo predstavljati spodbudo za otroka, tudi ko govorimo o športni aktivnosti. Vse več beremo, da ima športno udejstvovanje velik pomen za telesno in duševno zdravje. Že dolgo je znano, da vsakodnevna športna aktivnost pripomore k boljši kvaliteti življenja in k boljšemu počutju.

Na motorični razvoj otroka skušamo vplivati že od rojstva naprej. Takoj, ko se otrok rodi, začne nanj vplivati okolica. Če je okolje v katerem otrok odrašča, naravnano v prid športa in telesne aktivnosti, potem ima otrok več možnosti, da si ustvari pozitivne vzorce, ki bodo kasneje vplivali na njegov razvoj in življenje.

Kdo je torej najbolj pomemben v otrokovem življenju, da bo otrok začel gojiti šport kot sestavni del življenja in kot sredstvo, ki motivira in osrečuje? Veliko oziroma ključno vlogo pri tem imajo starši. Kot smo povedali, je družina primarna skupinam ki od začetka združuje otroka in starše.  To pomeni, da če bodo starši imeli pozitiven odnos do aktivnosti, bodo tudi otroci prevzeli te navade. Drugi vpliv na otroka za vljučevanje v športne dejavnosti je izobrazbena struktura staršev. Pove nam lahko, kakšno mnenje imajo starši  o športni aktivnosti. Višja izobrazba ponavadi pomeni boljše mnenje. Tretji vpliv na otroka pa ima okolje. Če so okolja različna, nudijo družinam drugačne možnosti za ukvarjanje s športom. Razlike se pojavijo tudi glede na to, ali družina živi v mestu, na vasi, v bloku ali  hiši. Tiste družine, ki živijo v mestu imajo več ponujenih opcij glede športnih aktivnosti. 

Kot smo že v predhodnih člankih povedali, je igra ključna za zdrav razvoj otroka. Taka igra se najprej pojavi v družini. Iz igre se kasneje razvije športna aktivnost. Šport je treba otroku najprej predstaviti v obliki igre, ki ima svoja pravila, vendar je to še vedno aktivnost zaradi užitka. Kasneje pa taka igra preraste v dejavnost, ki se ne odvija samo v prostem času, ampak zahteva več časa in trdega dela.

Trend razvoja športa poteka v smeri, ki ne dopušča, da bi starše lahko izločili iz sistema celotne športnikove podpore. Družina ima v športnikovem življenju veliko vlogo,  torej je ne smemo podcenjevati, ravno nasprotno, le-ti imajo v življenju športnika najpomembnejši vpliv, pa čeprav so tisti člen celostnega sistema, ki je od igrišča najbolj oddaljen. Lahko rečemo, da se pozitivna vloga staršev v športu pravzaprav nanaša na starševsko podporo in spodbudo, pri čemer morata obe prihajati v zmerni oziroma primerni količini. Primerna  spodbuda in podpora, ki prihaja iz strani staršev, pomembno vplivata  na raven otrokovega zadovoljstva, zvišujeta samozavest, sposobnost zaupanja vase, pripomoreta k oblikovanju ustreznega občutka sprejetosti in lastne vrednosti, skratka otrokom dajeta potreben občutek varnosti in stabilnosti.

Družina je torej tisti najpomembnejši člen, ki ima pri gibalnem razvoju otroka zelo pomembno vlogo.

Tina Hanžič

Diplomirana kineziologinja