Katere so najbolj primerne in zdrave športne panoge za otroke II.DEL

Katere so najbolj primerne in zdrave športne panoge za otroke II.DEL

  • 23.04.2019
  • Otrok se pri vadbi postopoma zaveda lastnega telesa ter spoznava razne športne zvrsti. Najpogosteje se v začetku sreča z osnovami gimnastike, atletike, igrami z žogo ipd. Otrokom je potrebno predstaviti čim več športov in jim dopustiti, da se sami odločijo, kateri šport jim je najljubši.

Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z vadbo za otroke priporočajo za otroka vse športe, zlasti pa je potrebno biti pozoren na tiste, ki zahtevajo nekoliko zgodnejši začetek. Tukaj govorimo o športih kot so plavanje, gimnastika, umetnostno drsanje in drugi, ki vključujejo visoko sprecializirana in specifična gibanja, za usvojitev katerih potrebujemo nekoliko več časa. Tukaj si je treba prizadevati za čim večjo pestrost in širino, kar spodbuja celostni razvoj otroka in njegovo motivacijo.

Danes se pogosto zgodi, da si starši za svojega otroka želijo zgodnjo specializacijo, ki pa lahko ima za otroka tudi negativne posledice, zlasti če se ne upošteva dejstva, da naj bi šport v zgodnjih letih temeljil na igri, med katero naj bi otrok osvojil raznovrstne gibalne izkušnje. Živčni sistem otroka še ni dozorel za bolj zapletene in zahtevnejše gibe. V specializacijo se otroki lahko usmerijo šele med sedmim in desetim letom starosti, zaradi ustrezno diferencirane motorike. Pri nekaterih športih je specializacija možna tudi prej, vendar se je potrebno zavedati, da lahko prezgodnja specializacija in spodbujanje tekmovalnosti škodujeta otrokovemu telesnemu, čustvenemu in socialnemu razvoju. Priporočeno je tudi, da se predšolski otroci skozi igro seznanjajo z osnovnimi elementi različnih športov, z ustreznimi pripomočki, ki so prilagojeni njihovi razvojni stopnji.

Velik delež klubskega športa v Sloveniji je usmerjenega v tekmovalni šport. To pomeni, da je delo z mladimi v veliki večini selektivno – išče se nadarjene otroke in spremlja se njihov razvoj. Sestavni del te vrste športa so tudi tekmovanja na različnih ravneh. Zato so vprašanja o primernem vključevanju otrok v tak šport povezana z razvojem odnosa otrok do tekmovanj. Ta se z odraščanjem spreminja.

Med strokovnjaki ne najdemo enakega mnenja glede najboljše starosti za začetek sistematičnega ukvarjanja s športom. Dejstvo pa je, da otroci v šport prihajajo čedalje bolj zgodaj in bolj množično. Pred petnajstimi leti je bil začetek ukvarjanja otrok s športom nekje med desetim in trinajstim letom, danes pa se ta meja premika na veliko nižjo starost. Podatki raziskav so nam pokazali, da se v starosti od šestega do desetega leta v organizirane športne dejavnosti vključi približno dve tretjini športno dejavnih otrok. Pri nekaterih športih otroke vključujejo že pri štirih letih. Je to dobro ali slabo za otroka? Problem nastane, ko prosgrami niso prilagojeni otrokom, ko igro in učenje zamenja ozka specializacija in pritisk, resnost vadbe in podobno. Zato je bolj kot vprašanje o smiselnosti in potrebnosti zelo zgodnjega vključevanja in selekcioniranja otrok v posamezni šport na mestu vprašanje o vsebinah in kakšna organizirana športna dejavnost je primerna za otroka (Škof, 2007). Nedvomno se specializacija in sodelovanje na tekmovanjih pod pritiskom v mnogih športih začenjata veliko prezgodaj. To je v nasprotju tudi s spoznanji o pomembnosti dolgoročnega koncepta razvoja mladih, nadarjenih za šport (Škof, 2007).

Kdaj otroka vključiti v specializacijo je odvisno od več dejavnikov. Poznamo mejnike, pri katerih se otroci lahko ali celo morajo specializirati, v kolikor si želijo v tem športu uspeti. Najbolj pomembno pa je, da se otroci za šport odločijo sami in da ožja specializacija ni prehitra.

Priložena tabela prikazuje najpogostejši začetek redne vadbe, specializacije in doseganja vrhunskega dosežka v različnih športnih panogah. Starost otroka, pri kateri je priporočljiv začetek vadbe, je odvisen od vrste športne panoge. V primeru, da je cilj športne vadbe doseganje vrhunskih rezultatov, je priporočljivo, da se npr. pri plavanju otrok prične s panogo ukvarjati že v obdobju od tretjega do sedmega leta, vrhunski rezultat pa lahko pričakuje od šestnajstega do osemnajstega leta. Glede na potrebno zgodnjo vključitev otroka v panogo, je vpliv staršev na začetek vadbe ključnega pomena. Pri npr. kolesarjenju, kjer je začetek vadbe in specializacije kasnejši, pa ima otrok pri odločitvi večjo vlogo.

 

Tina Hanžič

Diplomirana kineziologinja