Faze gibalnega razvoja pri otroku

Faze gibalnega razvoja pri otroku

  • 03.04.2018
  • Otrok se gibalno razvija po določenih stopnjah. V otrokovem razvoju se tako srečamo z določenimi mejniki, kjer so značilnosti in posebnosti novih gibanj, ki jih otrok usvaja.

Za usvojitev gibalne sposobnosti je potreben razvoj celotnega telesnega ustroja. Pomembno je, da učenje gibalnih spretnosti ne sme prehitevati otrokovega razvoja. Če temu ni tako, so lahko vsi napori za usvojitev določenega znanja zaman. Motorika pri otroku se razvija po določenem sistemu in poteka od preprostih refleksnih gibov, ki jih zaznamo že pri dojenčkih do sestavljenih refleksnih gibalnih dejavnosti v kasnejših obdobjih.

Na razlike v razvojo otrok pa vplivajo:

  • Dedna zasnova
  • Potek predporodne dobe
  • Okolje, v katerem se otrok gibalno razvija
  • Spodbuda staršev

Razvoj pri otroku poteka v dveh smereh:

  • Cefalokavdalna smer, kjer gre za razvoj od zgoraj navzdol. To pomeni razvoj mišic in njihovo kontrolo iz smeri glave mimo vratu, trupa in nazadnje nog.
  • Proksimodistalna smer, kjer gre za razvoj telesa od sredine navzven. To pomeni razvoj oziroma kontrolo mišic, ki se začne v hrbtenici, nadaljuje pri trupu, sledijo ramena in na koncu še okončine ter zapestja in mišice prstov.

Gibalni razvoj posameznika poteka od preprostih refleksnih gibov do sestavljenih kompleksnih gibov oziroma zahtevnejših gibalnih aktivnosti.

Faze po Gallahuju si sledijo v določenem vrstnem redu:

  • Refleksna gibalna faza (do 1. leta starosti)

To je stopnja vkodiranja  in dekodiranja informacij

  • Rudimentarna gibalna faza (od rojstva do 2. leta starosti)

To je stopnja inhibicij refleksov in predkontrolna stopnja

  • Temeljna gibalna faza (od 2. leta do 7. leta starosti)
  • Športna gibalna faza (od 7. do 14. leta starosti)

Mejniki gibalnega razvoju

Ob rojstvu so gibi novorojenčka refleksni oziroma avtomatizirani, brez miselne kontrole. Gibi so simetrični in so pri večini otrok enaki.

Ob tretjem mesecu otrok dvigne glavico in se v leži na hrbtu dotika predmetov. V leži na trebuhu se poskuša plaziti, prav tako pa začne nadzorovati gibanje glave.

Ob šestem mesecu se otrok gibalno opira na iztegnjeni roki, če leži na trebuhu lahko dvigne zgornji del trupa in si aktivno pomaga pri potegu iz ležečega v sedeč položaj. Priprava na hojo se prične z valjanjem, sledi pa gibanje v sedečem položaju.

Ob prvem rojstnem dnevu lahko otrok hodi ob minimalni opori, sam lahko stoji in ob opori tudi vstane. Hoja je negotova, roke pa ima v preži. Večina otrok ob letu shodi.

Ob drugem rojstnem je hoja izdelana, med hojo otrok prenaša predmete, brca žogo, hodi naprej in hodi po stopnicah.

Ob tretjem rojstnem dnevu je otrok gibalno dosegel temeljna naravna gibanja, lahko stoji na eni nogi, ujame žogo z obema rokama in skače z obema nogama. Do tretjega leta naj bi otrok usvojil temeljna naravna gibanja (hoja, tek, skakanje, plazenja, plezanje, dviganje, nošenje, kotaljenje, potiskanje, vlečenje,..)

Ob četrtem rojstnem dnevu se otroci radi obešajo na drogove in izvajajo prevale. Pomembne postanejo skupinske igre z enostavnimi pravili.

Ob petem rojstnem dnevu otrok postane hitrejši, spretnejši in natančnejši v izvedbi gibanj, zato lahko otrokom lahko damo tudi težje naloge. Otrok naj bi obvladal gibanje naprej nazaj in levo desno.

Ob šestem rojstnem dnevu je najbolj značilna rast otroka. Otroški organizem se okrepi, zato je otrok na gibalnem potročju spretnejši, močnejši in bolj gibljiv.

 

Tina Hanžič

Diplomirana kineziologinja