Vloga vaditelja pri rekreativni vadbi otrok

Vloga vaditelja pri rekreativni vadbi otrok

  • 20.05.2019
  • Na vadbeni uri ima vaditelj velik pomen. Razvoj pozitivnega oziroma negativnega odnosa do gibanja je odraz vaditelja, njegovega vedenja, spodbude, obnašanja, njegovih vrednot, spretnosti, izobrazbe ipd. Vse to vpliva ali bodo izkušnje otrok s športom prijetne ali neprijetne.

Vaditelj pri vadbi predstavlja pomembno osrednjo funkcijo in je srce vzgojno – izobraževalnega procesa vadečih. Pri gibalnih dejavnostih  bi naj otroke opogumljal, spodbujal, usmerjal, preusmerjal, jim svetoval, dajal zgled, z otroki sodeloval, se z njimi igral in pravilno demonstriral dane vsebine, a se navsezadnje tudi sam učil.

Želje otroka mora vaditelj jemati resno. Poleg tega mora uporabljati ustrezno spodbudo in pomoč, da lahko otrok zazna lasten napredek, ne glede na uspešnost ostalih vrstnikov. Tako se seznani z občutkom uspeha oziroma neuspeha, kar je v veliki meri odvisno tudi od vaditelja.

Vaditelj vadbo organizira na tak način, ki omogoča enakovredno vključevanje obeh spolov v izbrane aktivnosti. Pri tem naj bi vaditelj uporabljal različne oblike dela ter raznorazne pripomočke oziroma rekvizite. Vaditelj vodi proces, pri čemer lahko njegovo vodenje glede na učinkovitost razdelimo na 3 stopnje:

  • Reproduktivna stopnja – minimalna
  • Srednja stopnja
  • Visoka stopnja

V minimalni oziroma reproduktivni stopnji učitelj vodi proces praktično in tako učenci povzemajo njegove demonstracije. Proces poteka na nizki stopnji, brez povratnih informacij. Tukaj učitelj ni sposoben načrtovati vadbe.

Učitelj je na srednji stopnji sposoben načrtovati teme za posamezne učne ure. Prav tako zna odkriti težave pri usvajanju novih vsebin, Povezave med vadečimi in učiteljem so že ustvarjene. Tukaj je uspeh zagotovljen v manj številčnih skupinah.

Na visoki stopnji je učitelj sposoben načrtovati in izpeljati učni proces tako, da razvije znanja, spretnosti in sposobnosti. Upošteva načela, predhodno znanje učencev in metodične postopke in tako načrtno oblikuje program. Pri učenju poleg znanja, sposobnosti in spretnosti razvije tudi osebnostno strukturo učenca (etične in moralne vrednote).

Vsak vaditelj oblikuje svoj tip pedagoškega delovanja. Ločimo lahko dva tipa učiteljev:

  • Logotropni tip – je strokovno usmerjen. Vadbo vodi avtoritativno in hladno.
  • Paidotropni tip – v ospredju sta psihološka in pedagoška usmerjenost. Na njegove interese imajo velik vpliv potrebe in želje učencev.

Uspeh vaditelja ne pomeni uspešno podane informacije, temveč uspešno usvojeno znanje otroka in sposobnost izvedbe določene gibalne naloge. Pomembno je, da otrok razume in pravilno uporablja metodične postopke, da je izbor igre pester in raznovrsten.

 Eden izmed prvih korakov za uspešno vodenje vadbe je ustvarjanje prijetnega in spodbudnega okolja. K temu pripomorejo iskreni odnosi med vaditeljem in vadečimi, zaupanje ter spoštovanje. Potrebna je močna čustvena vez med njimi.

Pomembna je tudi učiteljeva avtoriteta, saj je ta zelo pomembna za učinkovito učenje. Poznati mora svoje strokovno področje,  imeti mora rad svoje delo in učinkovito usklajevati besede in dejanja. Povezava med vaditeljem/učiteljem in otrokom je zelo pomembna. V trenutku, ko se vadeči pustijo voditi pri samem učenju, priznajo učitelju avtoriteto. Zavedati pa se je potrebno, da avtoriteta še zdaleč ne pomeni nadvlade v samih odnosih. Odnos med vaditeljem in vadečimi mora seveda temeljiti na poštenosti, odkritosti, odprtosti in zaupanju.

Tina Hanžič

Diplomirana kineziologinja