Športne igre




ELEMENTARNE IGRE:

  1. LOVLJENJE PO ČRTAH: Vadečim razložimo in pokažemo, katere črte so del rokometnega igrišča in omejimo gibanje med lovljenjem samo po omenjenih črtah. Postopoma uvedemo več lovcev in spremenimo načine gibanja: tek, tek vzvratno, sonožni poskoki, prisunski koraki, poskoki po eni nogi.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »LOVLJENJE Z REŠITVIJO«: Vadeče razvrstimo po igralni površini, ki jo lahko omejimo samo na polovico igrišča, po potrebi prepovemo gibanje v vratarjevem prostoru, da dobijo začetniki občutek za vratarjev prostor. Eden je lovec, ostali bežijo, vsak s svojo žogo, ki jo v rokah pravilno drži, kdor je ujet obstane, vadeči ga rešijo, tako da si z njim izmenjajo žogo.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »ŽOGA REŠUJE«: Vadeče razdelimo v dve skupini, igrišče pa na dve enaki igralni polji. Vsaka skupina igra v svojem polju. Polovico vadečih v vsakem igralnem polju ima žogo, druga polovica pa ne. Eden od igralcev brez žoge je lovec, drugi so bežeči. Bežeči se reši tako, da dobi žogo, ki mu jo soigralec preda iz roke v roko (ne poda). Lovec, ki ga označimo z markirano majico (tako da si jo zatakne za pas), lovi igralce brez žoge. Ko ulovi bežečega, zamenjata vlogi. Lahko določimo tudi več lovcev.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »TEKOČI TRAK«: Vadeče razporedimo v kolono med vratarjeva prostora. Vse žoge položimo v en vratarjev prostor, vadeči pa morajo kot po tekočem traku spraviti vse žoge iz enega v drug vratarjev prostor, si pri tem izmenjevati žoge in paziti na pravilno tehniko rokovanja. Igro ponovimo dvakrat.

 

  1. LOVLJENJE V PARIH: Vadeči se razdelijo v pare in se primejo za roke. Določimo par, ki prvi začne loviti. Tisti par, ki se ga loveči par dotakne, ali pa tisti, ki se pri begu spusti, lovi naslednji.

 

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »ISKANJE ŽOGE«: Vadeči položijo vsak svojo žogo na tla in prosto tečejo po telovadnici. Na znak poskušajo čim hitreje pobrati najbližjo žogo z obema rokama in tečejo naprej po telovadnici z žogo v rokah. Na znak jo zopet položijo (ne vržejo) na tla in tečejo naprej. Pri tem lahko spreminjamo način teka: izmenično skačejo po eni nogi, sonožno, tečejo s prisunskimi koraki, tečejo vzvratno, hodijo čepe. Vsako gibanje tudi sami demonstriramo.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »ISKANJE ŽOGE«: Vadeči kotalijo žogo po igralni površini. Ko zakličemo določeno številko, morajo vadeči čim prej pravilno pobrati svojo žogo in se postaviti v omenjeno številčno formacijo (npr.trojke, četvorke, peterke...). Igro dadgradimo tako, da zakličemo ime določene barve, vadeči pa morajo čim prej pravilno pobrati svojo žogo in se dotakniti črte imenovane barve na igralni površini.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »RUGBY«: Gol predstavljata dve blazini ali dva vratarjeva prostora. Vadeče razdelimo v dve številčno enaki skupini in jim razložimo, da je cilj igre položiti žogo na nasprotnikovo blazino ali v vratarjev prostor. Pred začetkom jih opozorimo, da naj bodo previdni pri oviranju nasprotnikov. S to igro bomo najmlajše najlažje seznanili s smislom igre dati gol in obraniti svojega.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »KDO JE BREZ ŽOGE«: Vsak vadeči ima svojo žogo. Postavijo se za prečno črto in so s hrbtom obrnjeni proti igrišču. Žoge položijo na nasprotno polovico igrišča, vaditelj pa vsakič izloči eno žogo iz igre. Na znak stečejo na drugo polovico igrišča in poberejo žoge, kdor ostane brez žoge, izpade iz igre. Tisti, ki na koncu ostane, je zmagovalec.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »BEŽEČI Z ŽOGO«: Določimo igralni prostor in lovca. Bežeči je igralec, ki ima v rokah žogo. Svoje vloge se znebi na ta način, da preda žogo enemu od soigralcev, ki s tem postane lovljeni. Žoge igralci ne smejo metati, temveč samo predajati iz rok v roke. Če lovcu uspe uloviti ubežnika, mu mora ta izročiti žogo in zamenjata vlogi.

 

 

  1. IGRA SENC: Vadeči ostanejo v parih, eden od para vodi žogo v hoji, drugi mu sledi kot njegova senca. Igro lahko nadgradimo, tako da hojo zamenjamo z drugimi oblikami gibanja: hoja bočno, hoja vzvratno, poskoki po eni nogi …

 

 

  1. TEKMOVANJE V LOVLJENJU: Omejimo prostor samo na polovico rokometnega igrišča. Vadeči vodijo žogo v hoji, ko vaditelj zakliče določeno ime, vadeči primejo žoge in začnejo bežati, imenovani igralec pa jih lovi. Na voljo ima pol minute, kdor je ujet, se ustavi in vodi žogo na mestu. Po preteku časa preštejemo ulovljene in začnemo od začetka. Kdor v določenem času ulovi več vadečih, je zmagovalec.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »LOVLJENJE S PRIDRUŽEVANJEM«: Vadeči se razporedijo po igrišču. Določimo dva vadeča, ki predstavljata začetna člena verige in na znak začneta loviti ostale po igrišču. Vsak, ki ga ulovita, se prime za roke in skupaj lovijo naprej. Veriga mora vseskozi ostati sklenjena. Če nekoga lovci ulovijo, pred tem pa se veriga razklene, vadeči ni ulovljen. Zmaga tista veriga, ki ima več členov. Po končani igri zamenjamo začetna člena, ki lovita naprej.   

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »MENJAVA GNEZD«: Vadeči se razdelijo v štiri skupine in vsaka ima svoje ime, ki naj predstavlja določeno vrsto ptic (lastovke, račke, orli, sove…). Vsaka je v enem kotu telovadnice, kjer je postavljena tudi po ena blazina, gnezdo, vsak vadeči ima svojo žogo. Ko pokličemo dve izmed skupin, ti dve zamenjata svoji gnezdi. Pri menjavi mora vsak voditi žogo do novega doma. Če mu uide, mora ponjo in jo vodi naprej z mesta, kjer mu je ušla.

 

  1. BORBA ZA ŽOGO BREZ DOTIKA: Vadeči se prosto razporedijo po igralni površini v parih. Vsak par ima eno žogo, ki jo vodi eden od para. Drugi si poskuša žogo priboriti z gibanjem okrog partnerja in z izbijanjem žoge, pri čemer se partnerja ne sme dotakniti. Tisti, ki vodi žogo, pa skuša to preprečiti, tako da jo zakriva s telesom in se umika po igrišču. Ko vadečemu brez žoge le-to uspe dobiti, začne z vodenjem on, tisti, ki jo je izgubil, pa si jo skuša priboriti nazaj. Partnerja zamenjata vlogi tudi v primeru, če žoga uide tistemu, ki jo je vodil.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »ČRNI MOŽ«: Eden izmed vadečih je »črni mož« in stoji na drugi strani igralnega prostora kot ostali igralci. Vsak vadeči ima svojo žogo. »Črni mož« vpraša: »Kdo se boji črnega moža?« Takrat stečejo drug proti drugemu in v teku vodijo žogo. Tisti, katerega ujame, ali tisti, kateremu uide žoga, se mu priključi in skupaj lovita naprej. Zadnji neulovljeni vadeči je zmagovalec in postane naslednjo igro »črni mož«.

 

 

  1. LOVLJENJE Z ŽOGAMI: Določimo vadečega, ki začne loviti. Vadeči se lovijo po celi igralni površini, pri čemer vodijo vsak svojo žogo. Tistega, ki ga lovec ulovi, z njim zamenja vlogi. Igro nadgradimo, tako da zmanjšamo igralno površino in povečamo število lovcev.

 

  1. SMRKCI IN GARGAMEL: Med vadečimi izberemo Gargamela, čigar naloga je poloviti čimveč smrkcev. Ulovljeni smrkec počepne, reši ga lahko drugi neulovljeni smrkec tako, da ga poboža po glavi. Po določenem časovnem obdobju zamenjamo Gargamela.

 

 

  1. PODIRANJE IN SESTAVLJANJE STOŽCEV: Vadeče razporedimo v čimbolj enakovredni skupini, prvi skupini dodelimo nalogo postavljanja stožcev, drugi skupini pa podiranja stožcev. Po določenem času igro zaustavimo ter preštejemo število pokončnih in ležečih stožcev, da vidimo katera skupina je zmagala.

 

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »KDO IMA BOLJŠI REFLEKS«: Stojimo na sredini kroga, ki ga tvorijo vsi vadeči. Roke imajo spuščene ob telesu in jih smejo dvigniti šele, ko jim podamo žogo. Če le nakažemo, da bomo podali in vadeči dvigne roke, mora loviti naslednjič v počepu (lahko si izmislimo drugo kazen: tek okoli skupine, plosk pred lovljenjem ipd.). Ko žogo naslednjič ulovi, ne da bi mu padla na tla, lahko zopet lovi v prvotnem položaju. Če pa žoge ne ulovi, ima še eno kazen. Vadeči nam vračajo žogo s podajo z obema rokama iznad glave, predvsem pa smo pozorni, da vadeči žogo pravilno lovijo.

  

  1. ELEMENTARNA IGRA »JASTREB IN PIŠČANCI«: Vadeči so razporejeni v kolone po pet vadečih in držijo drug drugega za pas. Pred kolono se nahaja lovec, ki skuša uloviti zadnjega v koloni. Prvi igralec v koloni odroči roke in poizkuša preprečiti lovcu, da pride mimo kolone. Ko lovcu uspe doseči cilj, izberemo novega lovca.

 

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »TIGROVA ŽOGA«: Vadeče razdelimo v skupine po 7 ali 8. 6 (7) jih tvori krog, ki ga zarišemo s kredo ali pa si pomagamo s črtami na igrišču. V sredini kroga je vadeči (tiger). Vadeči zunaj si podajajo žogo, ki jo skuša igralec v krogu ujeti (če ima težave, lahko določimo pravilo, da se žoge samo dotakne). Če mu to uspe, ga zamenja igralec, ki je slabo podal. Tudi slaba in netočna podaja daleč preko kroga se kaznuje, tako da podajalec zamenja tigra. Igro lahko nadgradimo, tako da določimo več tigrov ali pa prepovemo podajati igralcu, od katerega je bila žoga podana, ali igralcu, ki stoji poleg podajalca.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »VERIGA«: Vadeče razdelimo v skupine po štiri (lahko tudi po pet, odvisno od števila vadečih). Vsaka ima eno žogo. Vsakemu v skupini določimo številko od 1 do 4. Učenci se gibljejo po prostoru in si podajajo žogo s komolčno podajo v zaporedju: 1. poda 2., 2. poda 3., 3. poda 4. in 4. poda 1.. Vadeče opozorimo na dosledno upoštevanje zaporedja podaj, da ne bi prišlo do zmešnjave.

 

  1. OBLEGANJE GRADU: Enega vadečega določimo za prvega stražarja (vratarja), ki skuša obraniti grad pred streli igralcev. Grad predstavlja stožec. Vadeči stojijo v krogu okoli gradu (premer kroga je 8 do 10 metrov), si podajajo žogo ter skušajo ustvariti priložnost, da bi z žogo zadeli grad (stožec) Glej skico št. 4. Stražar se mora hitro pomikati okoli gradu in skuša z vsemi deli telesa preprečiti, da bi sovražnik zadel varovano premoženje. Tisti igralec, ki zadane grad (podre stožec), zamenja stražarja.

 

 

  1. ŽOGA LOVI ŽOGO: Vadeče v krogu razdelimo v dve skupini, A in B, tako da stojijo A, B, A, B… Skupini si čim hitreje podajata žogo od vadečega do vadečega svoje skupine v krogu. Žogi sta na začetku na nasprotni strani kroga. Ena je pri igralcu A, druga pri igralcu B. Na znak začnejo podajati vsi v isto smer in po vrsti, ne smemo spustiti igralca svoje skupine v krogu. Zmaga skupina, ki v krajšem času poda žogo okoli kroga do učenca, ki je začel podajati. Kdor žoge ne ulovi, jo gre iskat, se vrne na svoje mesto in poda naprej.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »PODIRANJE CVETOV«: Igralni prostor razdelimo na dve enaki polovici, igralce pa v dve skupini. Na vsaki polovici razvrstimo poljubno število cvetov kegljev. Vsaka skupina ima na razpolago pet rokometnih žog. Vadeči skušajo z njimi podreti keglje, vendar ne smejo prestopiti črte, ki loči polja med seboj. Igralci druge skupine preprečujejo zadevanje, hkrati pa tudi sami poskušajo podirati nasprotnikove keglje. Keglje lahko podiramo samo s tehniko komolčne podaje oz. komolčnega meta. Zmaga skupina, ki podre nasprotnikom vse cvetove.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »VSAK PROTI VSAKEMU«: Določimo igralni prostor, ki naj ne bo prevelik. Pri igri potrebujemo pol manj žog, kot je vadečih. Vadeči se obstreljujejo med seboj s podajo iz zapestja (ne močno), zadetek velja, samo če vadečega zadenemo od pasu navzdol. Igralec, ki je zadet, mora zapustiti igralni prostori in čakati znak učitelja, da lahko ponovno vstopi v igro; znak da učitelj, ko so trije ali štirje učenci zadeti. Vsakdo, ki si žogo pribori, lahko strelja.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »ZMAJČKI«: Eden izmed igralcev si okoli pasu priveže kolebnico in je zmajček – lovec. Vsi ostali bežijo. Ko ujame prvega, se primeta za roki, drugi ujeti se prime z njim za drugo roko, vsi ostali ulovljeni pa se primejo zadaj za kolebnico – za zmajev rep. Zmaga tisti, ki ni bil ujet in postane zmajček.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »ŽOGA JE REŠITEV«: Vadeče razdelimo v dve skupini. Določimo lovca, ki lovi vadeče, ki se rešijo, tako da jim soigralec žogo poda. Ko lovec nekoga ulovi, ga ta zamenja. Igro lahko modificiramo, tako da določimo več lovcev in dodamo več žog. Opozorimo vadeče, naj pazijo na zaletavanje.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »LOVCI IN ZAJČKI«: Določimo igralno polje ter dva lovca (vsi ostali so zajci), ki si podajata žogo med seboj in poizkušata bežeče zajce zadeti. Zadeti zajec postane lovec in pomaga pri »odstreljevanju« ostalih. Igra traja, dokler ne ostane samo en zajec, ki je zmagovalec. Lovce opozorimo, da lahko zajčke ciljajo samo z rahlimi soročnimi meti pod višino pasu.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »ZBIJANJE ŽOG«: Vadeče razdelimo v dve enaki skupini. Na sredino igralnega prostora postavimo dve klopi. Nanje položimo več različnih žog: težke, velike, majhne (ali razne predmete). Igralci obeh skupin so vsak v svojem polju za črto, ki je od sredine oddaljena pet metrov. Vsak učenec ima svojo žogo. Učenci na znak vadečega poskušajo s te razdalje zadeti žoge, ki so postavljene na klopi. Za nadaljnje zbijanje žog uporabljajo žoge, ki padejo na njihovo stran igralnega polja. Zmaga ekipa, ki s klopi zbije več žog.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »KRAJA REPKOV«: Razdelimo vadeče v dve številčno enaki skupini in določimo igralni prostor. Ena od skupin predstavlja miške in si za pas na hrbtni strani zatakne repke (markirno majico), druga skupina predstavlja mačke, ki se postavijo na drugi konec igralnega prostora kot miške. Na znak vaditelja začnejo mačke loviti miške, tako da jim poskušajo izvleči repke (markirne majice). Ko jim to uspe, zamenjajo vloge. Igro lahko popestrimo, tako da skupini med seboj tekmujeta, katera bo hitreje polovila mišje repke, vaditelj meri čas.

 

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »PEPČEK«: Vadeče razdelimo v več skupin po štiri (glede na število prisotnih lahko tudi kakšno skupino po pet). V vsaki skupini določimo pepčka. Drugi igralci se postavijo v določeno formacijo (krog ali trikotnik) na primerni medsebojni razdalji, ki je ne smejo povečevati. Njihova naloga je, da si skušajo varno podajati žogo, tako da se je pepček ne more dotakniti. Ta pa skuša z izvajanjem različnih aktivnosti zmesti podajalca in se dotakniti žoge ter se tako rešiti svoje vloge. Podajalec, ki je naredil napako, na sredini zamenja pepčka.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »MED DVEMA OGNJEMA«: Vadeče razdelimo v dve skupini, vsaka igra v svojem polju odbojkarskega igrišča (če na igralni površini ni narisanih črt za odbojko, določimo druge črte). Žogo si podajajo z igralcem, ki stoji izven polja na nasprotni strani (»konzul«), in poskušajo zadeti nasprotnike s tehniko dolge podaje iznad glave s tal. Najbolj primerna je mehka žoga rokometne velikosti (lahko uporabimo tudi žogo za odbojko). Poseben poudarek je na pravilni tehniki metov in podaj. Preden začnemo z igro med dvema ognjema, naj si vadeči med tekom ogrejejo ramena, komolce in zapestja.

 

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »OGLEDALO«: Vadeči so v parih obrnjeni eden proti drugemu in vsak ima svojo žogo. Eden je ogledalo in ponavlja za drugim v paru. Pri vodenju ta spreminja smer gibanja, roko, s katero vodi žogo, hitrost in ritem gibanja. Vlogi čez čas zamenjata.

 

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »OBLEGANJE GRADU 2«: Vadeče razdelimo v skupine po šest. Ena trojka je v obrambi, in skuša obraniti grad pred streli napadalcev s kritjem in spremljanjem. Grad predstavlja stožec. Napadalci se gibljejo v določenem prostoru okoli gradu (lahko sami zarišemo krog s premerom štirih do petih metrov ali pa uporabimo črte, ki so že zarisane na igralni površini), si podajajo žogo ter skušajo ustvariti priložnost, da bi z žogo zadeli grad (stožec). Po zadetku ali po izgubljeni žogi vloge zamenjamo. Poudarek je na odkrivanju napadalcev s spremembo smeri proti in vstran od žoge.

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »LOVEC, VRABEC IN KOMAR«: Vadeče razdelimo v trojke in znotraj njih razdelimo vloge, tako da je eden lovec, drugi vrabec in tretji komar. Nato se člani trojke prosto in v večjih razmakih razporedijo po prostoru. Na znak začne lovec loviti vrabca, vrabec komarja, komar pa lovca, tako vsakdo od njih lovi, lahko pa je tudi ujet. Lovljenje poteka za vse trojke istočasno, prosto v omejenem prostoru, pri čemer druga drugi predstavljajo žive ovire. Kdor v trojki prvi ujame svojo žrtev, je zmagovalec skupinice. V naslednjih ponovitvah vloge vadečih znotraj trojke zamenjamo in med seboj tekmujejo, kdo bo večkrat zmagal. Opozorimo vadeče, naj bodo pozorni na ostale in naj pazijo na zaletavanje. Kot nadgradnjo igre lahko spreminjamo načine gibanja ali vadečim dodamo vodenje žog.

 

 

  1. ELEMENTARNA IGRA »LETALO, POPLAVA, POTRES, POŽAR«: Določimo igralni prostor, na katerega razvrstimo različna orodja (nizko in visoko gred, blazine, švedsko klop itd.). Vadeči tečejo prosto po igralnem prostoru. Občasno izgovarjamo besede »letalo, poplave, potres, požar«. Ko izgovorimo besedo letalo, se morajo vadeči čim hitreje uleči na tla. Ko izgovorimo besedo poplava, se morajo vsi povzpeti na eno izmed orodij, ko izgovorimo besedo potres, se morajo vadeči postaviti ob steno, in ko zakličemo besedo požar, morajo čim prej v določen prostor na igrišču. Igro nadgradimo, tako da izvajamo gibanja z vodenjem žoge.     

 

ŠTAFETNE IGRE

Vadeče razdelimo v enakovredne ekipe. V vsaki ekipi naj ne bo več kot pet vadečih. Vsaka ekipa si izbere svoje ime, pripravimo tabelo, na kateri bomo spremljali rezultate. Zmagovalna skupina je tista, ki ji uspe najhitreje opraviti nalogo in naj bo nagrajena z največ točkami. Pomembno je, da je tudi ekipa, ki je v določeni igri zadnja, nagrajena vsaj z eno točko. Vadeče opozorimo, da naj bodo pozorni na pravilno izvajanje nalog. Pred vsako igro nalogo najprej razložimo, jo demonstriramo, potem jo vadeči izvedejo počasi in šele nato v tekmovalni hitrosti.

                                                                                     

  1. PRVA IGRA: Vse ekipe se postavijo v kolone in stojijo za prečno črto rokometnega igrišča. Na znak vaditelja prvi iz kolone vodi žogo do stožca, ki je od prečne črte oddaljen 15–20 metrov, okoli njega in nazaj do kolone, kjer preda žogo naslednjemu igralcu njegove ekipe. Igra je končana, ko vadeči, ki je z vodenjem začel, dvigne žogo nad glavo.

 

  1. DRUGA IGRA: Je zelo podobna prvi, s to razliko, da vadeči žogo do stožca kotalijo, jo pri stožcu pravilno poberejo, vodijo okoli stožca in nazaj do kolone, kjer jo predajo naslednjemu.

 

  1. TRETJA IGRA: Vadeči vodijo žogo med stožci, ki jih postavimo med prečno črto in zadnjim stožcem na razdalji treh metrov.

 

 

  1. ČETRTA IGRA: Vsaka ekipa ima tri žoge, ki ležijo ob prvem v koloni. Na razdalji 5, 10 in 15 metrov postavimo obroče s premerom 0,5 metra. Na znak prime prvi v koloni žogo in jo prenese čim hitreje v prvi obroč, se vrne po drugo žogo, ki jo prenese v drugi obroč, in nato še po tretjo, ki jo prenese v tretji obroč (žoga mora obležati v obroču). Ko je zadnja žoga položena v obroč, steče do naslednjega soigralca za prečno črto, se ga dotakne in se vrne na začelje kolone. Naslednji igralec prenese žoge nazaj za črto (po eno). Zmaga ekipa, ki prej opravi nalogo.

 

  1. PETA IGRA: Je zelo podobna četrti, s to razliko, da vadeči, namesto da žoge nosijo, jih vodijo.

 

  1. ŠESTA IGRA: Vadeči stojijo v kolonah. Prvi ima žogo, ki jo drži z obema rokama nad glavo. Na znak si vadeči začnejo predajati žogo nad glavo do zadnjega v koloni, ki z žogo teče na začetek kolone in začne predajati žogo nad glavo. Igra je končana, ko pride vadeči, ki je igro začel, drugič na začetek kolone.

 

  1. SEDMA IGRA: Je zelo podobna šesti, le da vadeči žogo namesto nad glavo predajajo med nogami.

 

  1. OSMA IGRA: Združimo pravila prejšnjih dveh, tako da vadeči predajajo žogo nad glavo nazaj, od tam pa med nogami zopet do prvega v koloni. Zmaga skupina, ki prej prenese žogo trikrat okoli.

 

  1. PODAJANJE ŽOGE V KOLONAH V TEKU: Vadeči ostanejo razdeljeni v istih skupinah. V kolonah tečejo po igrišču, razmak med njimi naj bo trideset do petdeset centimetrov. Prvi v kloni ima žogo, ki si jo vadeči predajajo nazaj iz rok v roke z rotacijo v trupu. Ko dobi žogo v roke zadnji v koloni, steče na začelje, pri tem pa pravilno vodi žogo. Vajo izvajamo v več različnih oblikah. Žogo prenašamo po desni, po levi, z žogo rišemo osmico, ko se vračamo na začelje, vijugamo med vadečim.

 

IGRE ZA SPROSTITEV

  1. PISANJE NA HRBET: Vadeče razporedimo v pare, prvi učenec sede pred drugega, drugi mu s prstom piše/riše po hrbtu. Naloga prvega je, da ugane kaj mu je drugi narisal/napisal. Kasneje vlogi zamenjata.

 

 

  1. ZAJČEK IN KORENČEK: Vsi vadeči ležijo na trebuhu, kjer sklenejo krog (noge skupaj) in se močno primejo za roke (predstavljajo korenčke v zemlji). Potem poskuša učitelj enega po enega potegniti ven.

 

  1. GOREČA ŽOGA: Otroci sedijo v krogu, eden izmed vadečih ima v rokah »gorečo žogo«, ki jo mora v najkrajšem možnem času podati naslednjemu, da se ne opečejo.

 

 

  1. KIPARJI: Vadeče razdelimo v pare, en predstavlja kiparja, drugi glino. Kipar najprej glino dobro pregnete, nato pa izdela svoj željeni kip. Nariše mu obraz, počese lase, zmasira trebuh, strese roke in noge ... dokler kip ni dokončan. Nato ga oblikuje v čimbolj zanimiv položaj, celotno kiparsko razstavo si vsi kiparji ogledajo. Sledi menjava vlog.